Zadnje čase se zelo veliko govori o internetni cenzuri, anonimnosti na spletu, prostem pretoku podatkov in podobnih zadevah. Razlog za povečan interes v tovrstne probleme so predvsem novi zakoni, ki jih poskušajo oblasti posameznih držav in skupnosti sprejeti, da bi zajezile ilegalno prenašanje avtorsko zaščitenih vsebin preko spleta. Začelo se je v začetku leta, ko je javnost postala pozorna na dogajanje v ameriškem kongresu, kjer so predlagali dve novi rešitvi v boju proti spletnemu piratstvu, t.i. SOPA (Stop Online Piracy Act) in PIPA (Protect IP Act, oziroma še daljše Preventing Real Online Threats to Economic Creativity and Theft of Intellectual Property Act). Predlog spornih zakonov je sprožil val protestov v Ameriki in tudi po svetu, saj naj bi bila v primeru sprejetja omenjenih zakonov kritično omejena svoboda govora in prost pretok informacij, poleg tega bi internet lahko postal cenzuriran. Zakona so v kongresu zavrnili, potem ko so se predlogu poleg javnosti uprli praktično vsi internetni velikani, med drugimi Google, Facebook, Wikipedija, eBay, Mozilla... V zaključku drame, ki se je razvila okoli sprejetja omenjenih zakonov, so prišli do spoznanja, da bi zakona res posegala v nekatere bistvene pravice in svoboščine posameznika. Preprečila bi namreč dostopnost do spletnih strani s sporno vsebino preko iskalnikov, omejevali prosto deljenje datotek in podobno.

Kmalu po zavrnitvi zakonov SOPA in PIPA pa se je začelo omenjati nov zakon ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement), ki ni omejen le na Združene države, ampak tudi na mnoge ostale države sveta, med katerimi je tudi Slovenija. ACTA je sicer precej starejša od omenjenih ameriških zakonov, saj se je izoblikovala že v preteklem letu, ko so jo na prvi dan oktobra nekatere države tudi že podpisale, prvi osnutki pa segajo še nekaj let nazaj. O ACTI se ni veliko govorilo, tudi podpis Slovenije 26. januarja je minil praktično brez vednosti javnosti. To dejstvo je ljudi razburilo skoraj bolj kot vsebina samega zakona. ACTA za razliko od ameriških predlogov posega tudi v druge gospodarske panoge, ne le na splet, tako da bodo posledice še bolj vplivale na življenje posameznika. Argumenti nasprotnikov zakona so podobni kot tisti od nasprotnikov SOPE in PIPE: ACTA omejuje svobodo interneta in najn uvaja cenzuro. Po novem zakonu naj bi namreč uvedli nadzor prometa na internetu, s čimer bi omejili pretok ilegalnih vsebin. Ponudniki internetnih storitev bi morali svoje uporabnike kaznovati, če bi se pojavil utemeljen dokaz, da prenašajo ali delijo zaščitene vsebine, kar seveda pomeni, da bi morali pred tem vsak prenos tudi skrbno preveriti. To bi pomenilo velik poseg v zasebnost in anonimnost posameznika ter omejevanje prostega dostopa do informacij na spletu. Bistvo interneta je anonimnost in svoboda, saj je prav zaradi teh dveh lastnosti lahko nastala nova, t.i. internetna družba. Razumljivo je, da želijo ustvarjalci svoje avtorske izdelke zaščititi pred nepooblaščenim deljenjem, a zakoni na tem področju so na robu sprejemljivega.

Kakorkoli se bo zadeva razpletla, naša spletna trgovina Glavca.si bo ostala na voljo vsem, ki si želijo nekaj sprostitve po napornem dnevu s takšnimi in drugačnimi igračkami:

Glavca.si Vam priporoča:

Vlak smrti za frnikole: Za vse glavce, ki radi poskrbijo za svojo zabavo, predstavljamo vlak smrti za frnikole. Sestavite si svojo progo, po kateri se bodo zapeljale frnikole. Iz vaše domišljije bodo v resničnost oživeli lupingi, skoki, ostri zavoji in strmi padci!

Newtonovo nihalo: Še en zanimiv izdelek, ki izkorišča osupljive zakone fizike za našo zabavo. Newtonovo nihalo lep okrasek za vsako dnevno ali delovno sobo, prilega se prav na vsako mizo. Dekoracija pa seveda ni glavni namen nihala. Zanihajte prvo kroglico na nihalu in opazujte, kako deluje zakon o ohranitvi gibalne količine v praksi. Končno boste spoznali, da je lahko fizika iz šolskih klopi v praksi celo zabavna!

Magnetne puzzle: Le kdo ne mara magnetov? Ti vedno burijo našo domišljijo z nepredvidljivimi silami, ki posamezne magnetke med seboj združujejo ali odbijajo. Magnetne puzzle vsebujejo kar 216 magnetnih kroglic, s katerimi lahko ustvarite karkoli si zamislite. Z nekaj vaje boste lahko postavili tridimenzionalne strukture, za katere ve samo vaša domišljija.